Trajnostna raba naravnih virov

There is no translation available.

Kras zaznamuje prepoznavna naravna dediščina z območji ohranjanja narave (Natura 2000, UNESCO, EPO, NV). Ta obsegajo različne ekosisteme: travnike, kulturno krajino: vključno z vinogradi, gozd itd. ter nanje vezane vrste, ki so izpostavljene številnim neposrednim in tudi daljinskim vplivom gospodarskih dejavnosti v območju. Cilj aktivnosti je vpeljati nove tehnike varovanja okolja in narave, ki jih bomo promovirali pri trženju lokalnih pridelkov, in s tem zagotoviti ohranjanje dediščine kot priložnosti za turizem. Kmetijstvo kot panoga je podpora ohranjanju kulturne krajine, lahko pa predstavlja tudi vir negativnih vplivov, saj sta uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v vinogradih in namakanje stalna praksa.

Ostanke FFS najdemo na površinah trte, v grozdju, vinu, tleh in (podzemnih) vodah, od koder se širijo v celotni ekosistem in se prenašajo na velike razdalje. Z namenom ohranjati naravno dediščino, zmanjševati potencialno negativne vplive vinogradništva na okolje ter izboljšati trajnost pridelave kakovostnih lokalnih produktov bomo uvedli nova orodja za nadzor vinogradov in uskladili aktivnosti s pristojnimi službami za varstvo dediščine. Aktivnosti se nanašajo na čezmejno spremljanje in interpretacijo razvoja bolezni ter škodljivcev v vinogradih, kar zagotavlja ustrezno pridelavo in kakovost grozdja. Z uporabo posebnega programa za spremljanje razmer lahko napovemo razvoj bolezni in optimiziramo uporabo FFS v vinogradih ter s tem zmanjšamo število škropljenj in vnosa FFS v okolje. Pri izboru aktivnih spojin zaščitnih sredstev bo upoštevan učinek in njihov eko-toksikološki razred. Izključeni bodo komercialni preparati z nevarnimi tveganji za ljudi in okolje. Zgradili bomo bazo znanja o prisotnosti in vplivih onesnaževal, pripravili praktične smernice ter vinogradnike in območja ohranjanja narave povezali v e-sistem kontrole.

Izziv na Krasu predstavlja tudi smotrna poraba vode. V sušnih letih (kot npr. 2012) so se na Krasu povečale potrebe vode za namakanje vinogradov. Namakanje se je izvajalo nestrokovno in brez ocene vodne bilance rastlin, zato je prihajalo do prekomerne uporabe vode in stroškov, posledično tudi slabše kakovosti grozdja. Vodno bilanco (potencial) bomo izračunali z različnimi pristopi: 1. izračun evapotranspiracije s pomočjo meteoroloških parametrov, 2. spremljanje vsebnosti vode (vlage) v tleh in 3. spremljanje vodnega potenciala lista kot odraz vodnega stresa rastline. Le kombinacija vsega navedenega omogoča razumevanje vodnega statusa rastline. Za spremljanje je zato potreben regijski pristop, ki vključuje tako meteorološke kot pedološke lastnosti celotne regije. Identificirali bomo tudi območja naravne in kulturne dediščine za vključitev v turistične itinerarje, aktivnosti pa uskladili z varstvenimi cilji dediščine in to preverili na terenu. Analize bosta izvajala Univerza v Vidmu in Kmetijski inštitut Slovenije, v oblikovanje e-orodij, analizo cost-benefit in usklajevanje s pristojnimi službami za varstvo dediščine bodo vključeni vsi partnerji.